No, Jurij in Jure, kam pa vidva vlagata?!

To vprašanje v takšnih ali drugačnih oblikah dobivava zelo pogosto. Nanj lahko brez težav odgovoriva – pravzaprav to že počneva v okviru dela za Časnik Finance.

Najin pristop je dokaj dolgočasen, daje pa precej boljše rezultate, kot sva morda pričakovala pred leti. Naj takoj poveva, da ne gre za neke zelo visoke zneske, sva pa prišla do vsot, pri katerih lahko občutiva, da denar zares lahko ustvarja denar.

NOVA knjiga Vlagaj, samo Vlagaj

Strukturo portfelja razkrivava redno – v okviru razkritij na Časniku Finance, tam so objavljene tudi naložbe ostalih naših novinarjev. Za firbce je to dovolj, za
naju pa predvsem spodbuda k doslednosti. Nimava povsem enakih portfeljev, je pa najina filozofija podobna.

Jurij:
"Vlagam redno. Trenutno pregledujem prilive iz naslova dividend slovenskih borznih družb (gre za del dobička, ki ga podjetje izplača delničarjem). Ta denar že nekaj let sproti reinvestiram v slovenske delnice. Tu si privoščim malo »stock pickinga«, tako zaradi hobija, kot občutka, da se na slovenskem borznem parketu spremembe potenciala delniških družb v same cene prelivajo počasi.

Na drugi strani se precej manj posvečam mednarodnemu portfelju, držim se preprostega pristopa, redno kupujem ETF VWCE. V njem je približno 3.500 delnic podjetij z vsega sveta, zato sem lahko del zgodb o Nvidii, Tesli in podobnih, ne da bi neposredno kupoval te delnice.

Denar na računu predstavlja manjšino privarčevanega. Nekaj dodatne varnostne rezerve imam v slovenski ljudski obveznici (državna obveznica za prebivalce), ki jo lahko, če je res treba, hitro prodam.

Občasno si z zelo nizkimi zneski privoščim kakšno “adrenalinsko” naložbo. To je predvsem opomnik, ne strategija. Rezultat je pogosto klofuta: ameriške regionalne banke, pri katerih se niti imen ne spomnim več, AMC, drobec kripta, drobec BMW in drobec nemškega nepremičninskega velikana Adler. Če sem iskren, lahko rečem, da je ta del portfelja opomin kako težko je igrati aktivnega upravitelja premoženja".

Delnice, ki jih imam trenutno v lasti: Krka, Zavarovalnica Triglav, NLB, Telekom Slovenije, Luka Koper, Cinkarna Celje, ETF VWCE.

Jure:
»Moj portfelj je malo bolj razvejan, sestavljen iz različnih naložbenih produktov. Kmalu po
študentskem tipanju borze – svež je spomin na izpolnjevanje obrazca za odpiranje trgovalnega računa v prvih letih polnoletnosti – in kaljenju na študentski borzni igri sem v času krute finančne krize pobližje spoznal destrukcijo domačega kapitalskega trga. Četudi sem se tedaj pod vtisom knjig, ki so mi po naključju prišle pod roko, zbal vročice na borzi in se je ognil v velikem loku, je spomin rdečih tečajnic dolgo časa jemal pogum za vstop na delniške trge.

Mi je pa v spominu ostalo nekaj naložbenih ekspedicij. Denimo nakup delnic Zavarovalnice Triglav leta 2013 po smešno nizkih večkratnikih, a ob govoricah o prihodu trojke nisem prav dolgo upal držati delnic kotirajoče finančne družbe (če bi jo držal do danes, bi bil deležen več kot 500-odstotne donosnosti). Z manjšimi zneski sem okusil tudi Novo KBM nekaj mesecev pred propadom (češ, nižje ne more iti), nato pa so sledili boljši nakupi.

Neizkušenost sem plačal tudi pri delnicah Telekoma Slovenije, pri katerih sem verjel v privatizacijo (pred tem se mi je podobna računica izšla z delnicami Heliosa) in nato postal dolgoročni vlagatelj (še vedno sem v izgubi :)). Unior je biser, ki ga nikoli niso uspeli zloščiti, kot sem verjel.

So pa bile tudi uspešnejše zgodbe. Najbolj mi je uspelo z NLB, tudi po zaslugi argumentov izkušenega vlagatelja, ki ga zelo spoštujem ter besed Jerneja Omahna spomladi leta 2022, ki je bankam napovedal dobra leta. Pred tem sem kupil delnice Petrola in jih držal tudi v času energetske krize ter sem danes deležen visoke dividendne donosnosti. Krka je bila moj zadnji nakup in me še danes preseneča kako zelo donosna je bila.

Kdor se ob tem sprašuje zakaj sem Krko kupil zadnjo, je razlog v tem, da sem do nje izpostavljen prek vzajemnega sklada, ki upravlja sredstva na domači borzi. Drži, po stroških ni najbolj poceni jahati slovenskega trga prek skladov, a ko sem v to naložbo začel vlagati pred več kot desetletjem, se nisem počutil dovolj suverenega za »stock picking« na domači borzi (v zgornjem opisu sicer vidite, da sem to počel, a tisti zneski so bili majhni, vplačila v vzajemni sklad pa so bila bolj omembe vredna), ETF-a na slovenske delnice ni bilo, tolažil pa sem se s tem, da se v sklad iztekajo bruto dividende, medtem ko bi sam moral plačevati davek. Stroškovno še vedno ne najbolj učinkovito, a za zneske, ki so mi bili na
voljo tedaj, donosu ne gre gledati v zobe, četudi je bila rast SBI TOP opazno višja.

Do slovenskega trga sem izpostavljen bolj kot bi v teoriji moral biti, to pa predvsem zato, ker sem »izzival« donose na trgu, ki se mi je zdel pretirano zapostavljen. Danes po bitki lahko rečemo, da so bila vrednotenja takrat pretirano nizka, ne gre pa prezreti, da so se tedaj vselej našle bolj ali manj »logične« razlage zakaj je tako, vseeno pa sem bil sam v »taboru« redkih bikov, ki se nam je potrpežljivost dobro poplačala.

V zadnjem desetletju sem se ves čas bal, da bi s preveliko žlico v slovenski marmeladi dočakal kak pretres kot so ga domači borzni navdušenci leta 2008. Ob nizkih vrednotenjih sem se sicer tolažil, da morebitni padci ob nenadnem prihodu borznega medveda ne bi smeli biti tako izraziti, pa vendar mi ignoriranje enega osnovnih načel osebnih financ – razpršitve – ni dala miru.

To zadnja leta naslavljam s povečevanjem uteži tujih delnic skozi globalno razpršen ETF. Vsakega 18. v mesecu preverim stanje na TRR in če je po plačanih trajnikih ostalo vsaj tisoč evrov več kot znaša varnostna rezerva, nakažem sredstva tujemu brokerju, prek njega pa vplačam v ETF z oznako VWCE. Simbolični znesek imam tudi v bitcoinu, nekaj let zapored pa sem koristil olajšavo varčevanja v drugem stebru (seveda v dinamičnem skladu).

Enkrat mesečno pregledam vse naložbe, kar deluje kot motivacija za nadaljnja vplačila. Popis premoženja pokaže kako konstantno vlaganje daje rezultate (no, v kakšnem drugem obdobju jih morda ne bo tako izrazito kot v zadnjih letih, pa vendar). Hkrati pa si z osnovno Excel funkcijo po mesecih izračunam koliko sredstev bi se ob 7-odstotni povprečni letni donosnosti ob trenutnem tempu vlaganja nabralo v desetletju. Nauk Vlagaj. Samo vlagaj v tem Excelovem dokumentu oživi".

Delnice, ki jih imam trenutno v lasti: Krka, NLB, Telekom Slovenije, Petrol, Unior, ETF VWCE.

Kaj sva se naučila in kaj morda obžalujeva?

Oba sva novinarja in imava specifičen “compliance” refleks. Novinarji moramo paziti, kaj kupujemo in kdaj, ravno zato sva se zgodaj naučila ločiti med jedrom in igro – jedro je dolgoročno, razpršeno in napisano vnaprej, stock-picking pa je hobi in podlaga za debate ob pivu. Trezen razmislek pa da jasen odgovor o generatorju donosa – konstantna vplačila v globalno razpršen delniški sklad. 

Če se ozreva nazaj, je zgodba skoraj banalna. Ko sva se pred dvema desetletjema kot mlada finančna novinarja prvič srečala z izrazi vzajemni skladi, ETF-ji in delnice, nisva vedela kaj dosti več od definicij. Škoda. Če bi takrat vedela to, kar veva danes, bi verjetno bolje izkoristila lep del bikovskega trenda, ki smo mu bili v tem obdobju priča. Ampak življenje je maraton. V zgodnjih štiridesetih imava še nekaj desetletij časa za jahanje obrestno-obrestnega računa. Kot starša pa že danes skrbiva, da so otroci ta
val zajahali v rani mladosti.

Kaj sva se iz te zgodbe naučila? Da je potrebno kar nekaj truda vložiti v preučevanje delovanja trgov. Pa niti ne zato ker bi bili tako zapleteni, ampak je potrebno spoznati vse skrajnosti, da lahko vzpostavimo zaupanje ter vztrajamo v časih, ko se tečaji zdijo vroči in poskušamo nadaljevati z vplačili ko se gospodarske razmere poslabšajo (če družinski proračun to seveda dopušča).

Drug nauk pa je smisel tega početja: s portfeljem, ki brez našega ukvarjanja postaja vse zajetnejši, se zdi prihodnost svetlejša, problemi, s katerimi življenje ne prizanaša, pa manj kočljivi, če vemo, da se v skrajni sili vselej lahko zanesemo na sadove preteklih vlaganj.

Marsikatero opisano navado sva spilila v zadnjih dveh letih, ko sva ob prevajanju knjige Vlagaj. Samo vlagaj osvajala razlage Nicka Maggiullija. Priporočava.

Knjigo lahko naročite na www.vlagaj.si